Okoljske oznake
Okoljske oznake so za ES osrednjega pomena pri trajnostni nabavi. Ker je raznovrstnost izdelkov vedno obsežnejša in veriga izdelkov vse bolj globalna in nepregledna, so okoljske oznake vse bolj pomembne. Njihovo uporabo priporoča ES.
Z ekološko oznako imata občina, načrtovalec jamstvo za preverjenost in kriterije ter dokazljivost preverjenosti, za razpisane zahteve, ne da bi moral sam iskati obsežna dokazila za vsako sklenjeno nabavo, kajti kontrola je pomemben pogoj trajnih nabav v Evropi.
V ospredju razpisa je za občino pomembno, da preverijo, kaj lahko dosežejo v smislu trajnosti. Vsaka ekološka oznaka pa označuje druge poudarke. Nobena ne pokriva vseh vidikov trajnosti enako. Zato je lahko celo smiselno, da bi predpisali kriterije več oznak.
Pomembno je tudi, da si evropske ekološke oznake želimo imeti in bi morali izhajati iz stanja status quo tega, kar je predpisano v ES, da se lahko razvijajo naprej. Ekološka oznaka je v smislu učinka na okolje več kot DIN ali Uredba EU (npr. Due Diligence), jih pa ne nadomešča.
Pri nakupih se občina ne more zanašati na izjave ponudnika, ampak mora zahtevati dokaze. Ekološke oznake niso samo znak trajnostne nabave občine, ampak so tudi optimalna priložnost za nadzor razpisanih ekoloških kriterijev. Samo, če so ti kriteriji izpolnjeni, lahko dosežemo ekološki učinek.
Prednosti ekoloških oznak v ES
„Evropske ekološke oznake“, to pomeni oznake, ki so nastale v pravnem okolju ES in jih uporabljamo na tem področju, upoštevajo določila ES, ki so pogosto formulirana v skladu z zakonskimi zahtevami. Pogosto te oznake segajo izven določb ES. Pri oznakah, ki se večinoma uporabljajo izven evropskega pravnega sistema ali od tam prihajajo, je treba preveriti, ali izdelki spoštujejo vsa evropska določila, kot je na primer evropske uredba REACH.
Primer1: Organo-kositrne spojine so z Uredbo REACH v ES prepovedane oz. zanje veljajo mejne vrednosti, v Ameriki pa jih še uporabljajo v proizvodnji. Primer2: PCP je v Nemčiji že dolgo prepovedan, v Aziji pa snov vsebuje še veliko izdelkov, tudi takšni, ki pridejo na evropski trg.
Ekološka oznaka in življenjski cikel
Ekološke oznake se uporabljajo na različnih mestih v življenjskem ciklu izdelka. Nekatere v dobavnih verigah, druge v fazi uporabe. Skoraj nobena oznaka pa se doslej ni nanašala eksplicitno na čas po končani uporabi, kar je sicer dokaj smiselno, ker so možnosti ponovne uporabe na primer čez petdeset let danes komaj mogoče. Seveda pa sta način in ekološka združljivost naknadne uporabe odvisna tudi od uporabljenega materiala.
Pomen faz življenjskega cikla je odvisna od skupine izdelkov in se lahko zelo razlikuje. Pri izdelkih kot so gradbene surovine, gradbeni elementi, materiali za notranjo gradnjo, pohištvo, stenske obloge ali podi itd. je dobavna veriga odločujoča za ekološko bilanco izdelka tudi v povezavi s stavbo. Te skupine izdelkov so v fazi uporabe ‚inertne‘, torej same ne porabijo energije, vode ali surovin. Tukaj ima tisti, ki pripravlja razpis, s svojim nakupom bistveni vpliv na tok blaga in ekološko bilanco dobavne verige. Pri opisu ekološke oznake bomo v naslednjem poglavju poudarili pomembnost ekološkega označevanja življenjskih faz ciklov.
Glavne evropske ekološke oznake
V alpskem prostoru so za les in gradbene izdelke relevantne naslednje ekološke oznake. Te oznake so relevantni portali, organizacije in inštitucije izbrali in jih priporočajo za trajnostne nabave (po abecedi):
Blauer Engel (modri angel) (blauerengel.de).
Cradle to Cradle (od zibke do zibke) (epea.com).
Europäisches Umweltzeichen (evropski ekološki znak) (eu-ecolabel.de).
FSC (fsc.de).
HOLZ VON HIER (LES OD TUKAJ) (holz-von-hier.de).
NaturePlus (natureplus.org).
Nordic Swan (nordic-ecolabel.org).
Österreichisches Umweltzeichen (avstrijski ekološki znak) (umweltzeichen.at).
PEFC (pefc.de).