(Die Seite wurde neu angelegt: „Die heimischen Baumarten sind so vielfältig wie ihr Holz. Einige wie Fichte, Kiefer, Buche, Eiche nennt man Hauptbaumarten, weil sie so häufig in unseren Wä…“)
Die heimischen Baumarten sind so vielfältig wie ihr Holz. Einige wie Fichte, Kiefer, Buche, Eiche nennt man Hauptbaumarten, weil sie so häufig in unseren Wäldern vorkommen oder weil sie in größeren Beständen einmal angepflanzt wurden. Sie gelten als Massenbaumarten, die man auch in Menge ernten und industriell verarbeiten kann. Die Fichte wird als die "Brotbaumart" im Forst bezeichnet.
+
Domače drevesne vrste so tako zelo raznolike, kot je njihov les. Glavne drevesne vrste so smreka, bor, bukev in hrast, ker jih v naših gozdovih pogosto srečujemo ali ker so bili v preteklosti nasajeni v večjih količinah. Veljajo za številčne drevesne vrste, ki jih lahko na veliko sekamo in industrijsko obdelujemo. Smreko označujemo kot "osnovno drevesno vrsto" naših gozdov.
−
Andere Baumarten werden immer noch eher selten genutzt und kommen daher in unseren bewirtschafteten Wäldern nicht in flächenhaften Beständen vor.
+
Druge drevesne vrste so redkejše in jih tudi redkeje uporabljamo, v naših gozdovih niso na voljo na večjih površinah. Logistika sečnje je dražja, ker niso v masivnih količinah. Njihova uporaba je odvisna od raznolikosti obdelanih struktur v regijah in večje količine odvzamejo specializirana srednje velika podjetja. V mnogih regijah prihaja do oteževalnih informacijskih vrzeli o podatkih, kateri lastnik gozda lahko ponudi katero drevesno vrsto in kje jo predelovalec lahko dobi, tovrstne drevesne vrste pogosto ponudijo kot manjvredne, za drva. To se dogaja kljub temu, da je njihov les lahko dragocen in po njem povprašujejo in ga v regijo trgovska podjetja uvažajo. Macesen iz Sibirije, javor iz Kanade, robinijo iz Romunije itd. ..... Zaskrbljujoče je dejstvo, da ravno v upravljanih gozdovih sadijo in gojijo predvsem tiste drevesne vrste, ki jih lahko uspešno tržijo. Povpraševanje po regionalnih tudi manj uporabnih drevesnih vrstah bi pomenila večjo raznovrstnost drevesnih vrst v upravljanih gozdovih.
−
Die Erntelogistik ist aufwendiger, gerade weil sie nicht in massenhaften Beständen vorkommen. Ihre Verwendung hängt von der Diversität der verarbeitenden Strukturen in den Regionen ab und viele davon werden von eher spezialisierten mittelständischen Betrieben abgenommen. Da es hier in vielen Regionen gravierende Informationslücken gibt welcher Waldbesitzer welche Baumarten zur Verfügung stellen kann und welcher Verarbeiter was abnehmen kann, werden diese Baumarten meist immer noch minderwertig als Brennholz verarbeitet. Und das, obwohl ihr Holz teilweise wertvoll und gefragt ist und über den Handel in die Regionen importiert wird. Lärche aus Sibirien, Ahorn aus Kanada, Robine aus Rumänien usw. .....
−
Bedenklich ist dabei, dass gerade in bewirtschafteten Wäldern vor allem diejenigen Baumarten wieder angepflanzt und gepflegt werden, die sich auch gut vermarkten lassen. Die Nachfrage nach regionalen auch weniger gebräuchlichen Baumarten würde auch zur einer Steigerung der Baumartenvielfalt im bewirtschafteten Wald führen.
Aktuelle Version vom 30. November 2020, 17:52 Uhr
Domače drevesne vrste so tako zelo raznolike, kot je njihov les. Glavne drevesne vrste so smreka, bor, bukev in hrast, ker jih v naših gozdovih pogosto srečujemo ali ker so bili v preteklosti nasajeni v večjih količinah. Veljajo za številčne drevesne vrste, ki jih lahko na veliko sekamo in industrijsko obdelujemo. Smreko označujemo kot "osnovno drevesno vrsto" naših gozdov.
Druge drevesne vrste so redkejše in jih tudi redkeje uporabljamo, v naših gozdovih niso na voljo na večjih površinah. Logistika sečnje je dražja, ker niso v masivnih količinah. Njihova uporaba je odvisna od raznolikosti obdelanih struktur v regijah in večje količine odvzamejo specializirana srednje velika podjetja. V mnogih regijah prihaja do oteževalnih informacijskih vrzeli o podatkih, kateri lastnik gozda lahko ponudi katero drevesno vrsto in kje jo predelovalec lahko dobi, tovrstne drevesne vrste pogosto ponudijo kot manjvredne, za drva. To se dogaja kljub temu, da je njihov les lahko dragocen in po njem povprašujejo in ga v regijo trgovska podjetja uvažajo. Macesen iz Sibirije, javor iz Kanade, robinijo iz Romunije itd. ..... Zaskrbljujoče je dejstvo, da ravno v upravljanih gozdovih sadijo in gojijo predvsem tiste drevesne vrste, ki jih lahko uspešno tržijo. Povpraševanje po regionalnih tudi manj uporabnih drevesnih vrstah bi pomenila večjo raznovrstnost drevesnih vrst v upravljanih gozdovih.
